Imunski sistem - zakaj in kdaj ga potrebujemo?

Imunski sistem - zakaj in kdaj ga potrebujemo?
Pri večini ljudi imunski sistem dobro opravlja svoje naloge, njegovega delovanje ne čutimo. Posledice njegove oslabelosti občutimo, kadar obležimo z vnetim grlom ali se ubadamo z drugimi bolezenskimi nevšečnostmi. Zato je močan imunski sistem temelj zdravja.


Naš organizem nenehno prihaja v stik z bakterijami, virusi, glivami in zajedavci; vdihujemo jih, uživamo jih s hrano in pijačo, ob poškodbah pa v naše telo vstopajo preko kože.
Številni mikroorganizmi v sožitju z nami bivajo v ustih in dihalnih poteh, na koži, v črevesu in nožnici. Nekateri opravljajo koristne naloge, npr. bakterije v debelem črevesu, ki proizvajajo življenjsko pomembni vitamin K, ali pa laktobacil v nožnici, ki ustvarja kislo okolje, neugodno za razvoj škodljivih mikrobov.
Le redko se zgodi, da človek ob stiku z mikroorganizmom zboli– zboli takrat, ko je obrambna sposobnost našega telesa oslabljena, ko so mikrobi zelo številni ali močno patogeni.
Po vdoru v telo se mikrobi pritrdijo na telesne celice in se v njih razmnožujejo. O tem, kako uspešni bodo pri svojem napadu, odloča prav naš imunski sistem.
Imunski sistem sestavljajo specializirane bele krvne celice (imunske celice) in posebne molekule (protitelesa), ki prav tako sodelujejo pri uničevanju tujkov in skrbijo za komunikacijo z drugimi celicami – lahko jih privlačijo ali aktivirajo.
Najpomembnejše imunske celice so limfociti, ki po “srečanju” z antigenom tvorijo protitelesa in sodelujejo pri prepoznavanju in odstranjevanju telesu tuje snovi.
Na strateško pomembnih mestih, kakršna so pazduhe, dimlje ali vrat, tvorijo bezgavke, iz katerih vodijo limfne žile (mezgovnice) v bližnje dele telesa.
Tako lahko ob vnetju žrela zatipamo povečano bezgavko na vratu. Pomembno vlogo v delovanju imunskega sistema igrajo tudi limfocitni skupki v drugih delih telesa– v mandljih in tankem črevesu, priželjc (timus), jetra, vranica, slepič in kostni mozeg.
Druga pomembna imunska celica je makrofag. Zanjo je značilno, da požira telesu tuje snovi– mikroorganizme in antigene.
Makrofage najdemo v pljučih, kjer tvorijo obrambno linijo pred vdorom škodljivih mikrobov in tujkov v vdihanem zraku.
V krvi podobno nalogo opravljajo monociti. Uspešni požiralci mikrobov in antigenov so nevtrofilci, ki potujejo po krvi in ob poškodbi tkiva prihitijo na prizadeto mesto, kjer uničujejo mikroorganizme in ustvarjajo gnoj.
Naloga obrambnega sistema je, da pravočasno prepozna tujek, ki ruši notranje ravnotežje v organizmu, mobilizira obrambne celice in odstrani škodljivi dejavnik
. Aktivacijo imunskega sistema povzroči vstop tujka v organizem. Tak tujek imenujemo antigen; lahko je virus, bakterija, beljakovina, ogljikov hidrat, toksin ali rakava celica.
Značilna slika vojskovanja med zunanjimi napadalci in našimi obrambnimi silami je vnetje.
Kaže se kot rdečina, oteklina, zvišana temperatura, bolečina in slabše delovanje obolelega tkiva.
 

Priporočeni izdelki:
Dr.Böhm tablete ginseng plus, 30 tablet
Eno tableto dnevno po obroku pogoltnite brez žvečenja in z malo vode, najbolje zjutraj ali opoldne.
Imunoglukan kapsule, 30 kapsul
Prehransko dopolnilo z ugodnim vplivom na telesno odpornost ...

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

Prijava na e-novice

Bodite obveščeni o novostih in prejemajte obvestila...
Seznanjen sem z Izjavo o varstvu osebnih podatkov.

Napovedujemo