Zaščita pred soncem pozimi: zakaj in kako?

Sončno ultravijolično (UV) sevanje je v zunanjem okolju prisotno skozi vse leto. Pozimi smo zaradi mraza ljudje bolj oblečeni in kratkovalovnega opeklinskega UVB sevanja je manj kot v ostalih letnih časih. Sončne opekline izpostavljenih predelov kože so zato redkejše, če se soncu ne   izpostavljamo v visokogorju ali v okolju, kjer se zaradi odboja od snega, ledu in skalovja UV sevanje zelo okrepi. V visokogorju je zaradi odbja od snega UV-indeks (UVI) visok in ob izpostavljanju brez ustrezne zaščite so že po kratkem času izpostavljanja mogoče poškodbe  oči in sončne opekline izpostavljene kože, zlasti kože obraza.

Dolgoletno nezaščiteno izpostavljanje soncu povzroči na koži ne glede na letni čas izpostavljanja enake odložene posledice. Poleg pospešenega staranja (t. i. foto staranje) tudi različne bolezni zaradi z UV-sevanjem povzročenih genetskih poškodb celic, npr. predrakava stanja, kot so aktinične keratoze, in različne vrste kožnega raka. Na koži obraza je najpogostejši nemelanomski kožni rak, zlasti bazalnocelični in ploščatocelični karcinom, mogoč je tudi nastanek pigmentnega, t. i. črnega raka kože - melanoma. Odložene bolezni oči zaradi izpostavljenosti UV-sevanju lahko pomembno okvarijo funkcijo vida (npr. siva mrena ali katarakta in degenerativne okvare rumene pege očesne mrežnice). V primeru očesnega melanoma, je lahko ogroženo tudi življenje bolnika. V zimskem obdobju moramo biti zato, poleg zaščite izpostavljenih delov kože, še posebej pozorni na zaščito oči pred škodljivimi deli sončne svetlobe. 

Zaščita kože pred UVsevanjem pozimi  

V hladnih mesecih je soncu izpostavljena predvsem koža glave, zlasti obraza. Naravno zaščito zagotovimo s širokokrajnim ali legionarskim pokrivalom, lahko tudi s kapuco in šalom, v ekstremnih razmerah pa celo z obrazno masko z režami, skozi katere dihamo. Na koži obraza izven področja, ki ga pokrijejo sončna očala, uporabljamo tudi kemične varovalne pripravke z vrednostmi sončnega zaščitnega faktorja (SZF) 30 ali več. Čeprav je v zimskih mesecih pogostejša raba mineralnih UV-filtrov, ki zaradi sipanja vidne svetlobe puščajo belkasto sled na koži, lahko tudi v tem obdobju izbiramo med različnimi vrstami Uv-filtrov in različnimi podlagami varovalnih pripravkov za zaščito pred soncem. Izberemo jih glede na pričakovano fizično aktivnost   in znojenje, da se tako izognemo pekočemu zatekanju pripravka v oči in zgodnjega odstranjevanja s svalkanjem na znojni koži. Varovalni pripravek za zaščito pred soncem je za ustrezno zaščito potrebno nanesti v dovolj debeli plasti, pri čemer si lahko pomagamo z izbiro pripravka v dozi na potisk z znano količino izbrizgane zaščitne kreme ob vsakem pritisku. Praviloma se v vseh razmerah dobro obnese dodatna raba zaščitnih stikov s SZF Poznamo stike za občutljive dele kože, npr. nos, izbočene zgornje dele lic in uhlje, ter stike za zaščito ustnic, ki nimajo grenkega okusa.

Kdaj in kako zaščititi oči pred UV-sevanjem  

Čeprav je roženica bolj občutljiva na UV-sevanja od kože, posameznik redko doživi opeklino roženice ob gibanju na prostem v zelenem okolju. Absorpcija je velika, ko je UVsevanje vzporedno zenični osi in ob gledanju v površine,   od katerih se UV-sevanje odbija neposredno v oči, npr. od snega, ledu, skalovja - v takih pogojih je že po relativno kratkem času mogoč razvoj vnetja veznic in roženice, ki ga poznamo pod imenom »snežna slepota«, V okolju z velikim odbojem UV-sevanjje zato tudi pozimi ves čas potrebna učinkovita foto-zaščita oči in kože v okolici oči, ob daljšem izpostavljanju pa tudi ostale izpostavljene kože. Stopnjo zaščite izberemo glede na moč UV-sevanja, kijo izraža UVindeks (UVI) - Tabela 1.

Obremenitev oči z UV-sevanjem je največja pri svetli oblačnosti (širša očesna reža in zenica) in velikem odboju od tal, zato je takrat zaščita oči nujna. Opeklinsko UVB sevanje krajših valovnih dolžin od 295 nm se absorbira v roženici, dolgovalovno UVA pa skupaj z modrim delom vidne svetlobe prek leče deloma prehaja do očesnega ozadja, kjer UVA in modra svetloba poškodujeta mrežnico, praviloma najbolj v predelu najostrejšega vida, t. j. rumene pege. Na srečo je modri del vidnega spektra močan le v opoldanskem delu dneva (zato modra barva jasnega neba), ko je sonce v zenitu in so oči nekoliko zaščitene v senci čelne arkade in obrvi. V času sončnega vzhoda in zahoda, ko je vpadni kot sončnih sevanj majhen, pot sevanj pa daljša, zaradi večjega sipanja sončne svetlobe krajših valovnih dolžin na molekulah zraka oko dosežejo predvsem daljša sevanja vidnega spektra. Jutranja zora in večerna zarja sta zato obarvani oranžno-rdeče, gledanje v sonce pa je tedaj manj nevarno kot opoldne.

STOPNJA ULTRAVIJOLIČNEGA SEVANJA

PRIPOROČENI ZAŠČITNI UKREPI

*SZF - sončni zaščitni faktor, ki opisuje zaščito pred kratkovalovnim opeklinskim UVB sevanjem.

Pazljivo pri izbiri očal  

Sončna očala naj bi ščitila oči pred bleščanjem in izpostavljenostjo škodljivim spektrom sončnega sevanja, torej pred UV-sevanjem, v hribih, na snegu in ledu pa   tudi pred modrim spektrom vidne svetlobe. Certifikat ustreznosti zagotavlja kakovost sončnih očal in varnost uporabnika. Prvi je bil objavljen v letu 1971 avstralski standard, kasneje pa tudi ameriški in evropski. V Evropi certifikat CE zagotavlja, da nudijo očala varno stopnjo zaščite. Sončna očala imajo oznako UV 400, kar pomeni, da preprečujejo prehod žarkov do valovne dolžine 400nm, torej blokirajo prehod praktično vseh UV-sevanj. Z redno uporabo sončnih očal lahko preprečimo poškodbe oči, vnetje očesne veznice in roženice, sivo mreno očesne leče in okvare mrežnice, tudi v predelu rumene pege. Za preprečitev odloženih posledic na leči in mrežnici je pomembno, da očala preprečijo prehod čim večjemu delu škodljivih sevanj skozi očalne leče in tudi ob straneh ter na zgornjem in spodnjem robu očal. Zato je pomembno izbirati očala z velikimi očalnimi lečami in stranskimi ščitniki ali obliko sončnih očal, ki tesno sledi reliefu glave.  

Bolj ali manj zatemnjena očala?  

Pri izbiri sončnih očal je pomembnih več dejavnikov, najpomembnejši poleg oblike očal, ki blokira stranski prehod neželenih delov sončnega spektra, je vrsta leč. Očalne leče so lahko iz stekla, plastike ali polikarbonata. Najbolj učinkovite so leče iz posebne plastike in polikarbonata, ki ne prepušča praktično nobenega sevanja pod valovno dolžino 380 nm, ob enem pa je material tudi lahek in čvrsto odporen. Dodatno zaščito omogočajo dodatki v lečah in tanki premazi na njih, ki odbijajo ali absorbirajo nevarne dele sončnega spektra. Zatemnitev in barva očalnih leč nimata bistvenega pomena v zaščiti pred UV-sevanjem, vplivata pa na počutje uporabnika. Zelo temne očalne leče lahko povzročijo razširitev zenice in v primeru, da leče ne blokirajo UV-sevanj, celo večje prehajanje UV v notranjost očesa. Pri močni sončni svetlobi želimo višjo stopnjo zatemnitve, saj močna osvetlitev moti oči in naše počutje. Gradient zatemnitve je uporaben v razmerah različne osvetljenosti predmetov (npr. zgornji temnejši del očalnih leč omogočajo gledanje v svetle predmete na cesti, spodnji svetlejši del pa na slabše osvetljene predmete na armaturni plošči v notranjosti avtomobila). Izbira barve zatemnitve je odvisna od posameznika. Siva in sivo zelena najmanj spreminjata barve, oranžna in rumena povečata kontrast v oblačnih dnevih, sivorjava in rjava pa v sončnih dnevih. Premaz z zrcalnim odsevom zmanjša prehod vidne svetlobe preko očalnih leč, ne vpliva pa sam po sebi na prehod UV-sevanj. Polarizacijska stekla ne vplivajo na prehod UV-sevanj, preprečujejo pa bleščanje sončne svetlobe in izboljšajo kontraste, saj filtrirajo razpršeno svetlobo. Preprečijo tudi bleščanje na svetlobo odbojnih površinah in so uporabna v športu ter pri vožnji. Očalne leče številnih dioptrijskih očal zagotavljajo tudi zaščito pred soncem. Dodatno zaščito lahko dosežemo še s sončnimi očali preko njih ali dodatki na obstoječa dioptrijska očala. Pri izbiri očal je pomemben tudi primeren material okvirja. Najbolj ustrezni so okvirji iz jekla, titana in akrilata, brez vsebnosti niklja. Ta na mestih stika namreč pogosto povzroča alergijske reakcije kože. Oči vedno zaščitimo pred soncem. Zaščita oči pred soncem je potrebna vedno, ko je sonce: ne glede na starost (tudi v zgodnji otroški dobi), letni in dnevni čas (tudi pozimi in izven opoldanskih ur). Učinkovito zaščito oči omogoča hkratna uporaba širokokrajnega pokrivala in sončnih očal. Izbirajmo kakovostna sončna očala s preverjenim poreklom, ki poleg zaščite pred škodljivim sončnim sevanjem zmanjšajo bleščanje in ne popačijo slike pri pogledu skozi očalne leče od stani.

Priporočila pri izbiri sončnih očal

• Očala naj imajo oznaki CE in UV 400 za popolno UV-zaščito.
• Oznaka stopnje zaščite je pomembna pri izbiri očal za zaščito v ekstremnih razmerah, ko potrebujemo zaščito pred modrim spektrom vidne svetlobe ter pri izbiri očal za varno vožnjo v prometu.
• Pogled skozi očalne leče pod kotom slike ne sme popačiti.
• Očala naj imajo polarizacijska stekla za dober kontrast.
• Oblika očal naj sledi površini glave ali naj bodo očalne leče velike, da preprečijo stranski vstop sevanj v oči.
• Okvir naj bo iz lahkega materiala, ki ne povzroča alergij.
• Otroška sončna očala naj bodo usklajena z otrokovimi željami.

Viri:

1. Jansen R. Wang SQ, Burnett M, Osterwalder U, Lim HW. Photoprotection. Part l. Photoprotectionbynaturallyoccurringphysicalandsystemicagents. J Am AcadDermatol 2013; 69: 853-64.

2. Benedičič Pilih A, Bartenjev I. Primarna preventiva malignih tumorjev kože - zaščita pred sončnimi žarki. Zdrav Vestn 2001; 70: SupU 47-51.

3. Mogilnicki L. Otroci morajo nositi sončna očala. Vzgojiteijica 2015;27(4) 26- 7.

4. Sliney OH. Photoprotectionoftheeye - UV radiationandsunglasses. J PhotochemPhotobiol B: Biology, 2001; 64: 166- 75.

Priporočeni izdelki:

Soleo Organics krema za sončenje z ZF 30+

Primerna za odrasle in otroke vseh starosti.

FrezyDerm Velvet sončna krema za obraz ZF 50+, 50 mL

S patentom odobrena FrezyDerm Sun Screen Velvet sončna krema za obraz ZF 50+, ki je hkrati osnovna dermokozmetika proti staranju kože za vsakodnevno uporabo.