Zaščita pred soncem pozimi: zakaj in kako?

Sončno ultravijolično (UV) sevanje je v zunanjem okolju prisotno skozi vse leto. Pozimi smo zaradi mraza ljudje bolj oblečeni in kratkovalovnega opeklinskega UVB sevanja je manj kot v ostalih letnih časih. Sončne opekline izpostavljenih predelov kože so zato redkejše, če se soncu ne   izpostavljamo v visokogorju ali v okolju, kjer se zaradi odboja od snega, ledu in skalovja UV sevanje zelo okrepi. V visokogorju je zaradi odbja od snega UV-indeks (UVI) visok in ob izpostavljanju brez ustrezne zaščite so že po kratkem času izpostavljanja mogoče poškodbe  oči in sončne opekline izpostavljene kože, zlasti kože obraza.

Dolgoletno nezaščiteno izpostavljanje soncu povzroči na koži ne glede na letni čas izpostavljanja enake odložene posledice. Poleg pospešenega staranja (t. i. foto staranje) tudi različne bolezni zaradi z UV-sevanjem povzročenih genetskih poškodb celic, npr. predrakava stanja, kot so aktinične keratoze, in različne vrste kožnega raka. Na koži obraza je najpogostejši nemelanomski kožni rak, zlasti bazalnocelični in ploščatocelični karcinom, mogoč je tudi nastanek pigmentnega, t. i. črnega raka kože - melanoma. Odložene bolezni oči zaradi izpostavljenosti UV-sevanju lahko pomembno okvarijo funkcijo vida (npr. siva mrena ali katarakta in degenerativne okvare rumene pege očesne mrežnice). V primeru očesnega melanoma, je lahko ogroženo tudi življenje bolnika. V zimskem obdobju moramo biti zato, poleg zaščite izpostavljenih delov kože, še posebej pozorni na zaščito oči pred škodljivimi deli sončne svetlobe. 

Zaščita kože pred UVsevanjem pozimi  

V hladnih mesecih je soncu izpostavljena predvsem koža glave, zlasti obraza. Naravno zaščito zagotovimo s širokokrajnim ali legionarskim pokrivalom, lahko tudi s kapuco in šalom, v ekstremnih razmerah pa celo z obrazno masko z režami, skozi katere dihamo. Na koži obraza izven področja, ki ga pokrijejo sončna očala, uporabljamo tudi kemične varovalne pripravke z vrednostmi sončnega zaščitnega faktorja (SZF) 30 ali več. Čeprav je v zimskih mesecih pogostejša raba mineralnih UV-filtrov, ki zaradi sipanja vidne svetlobe puščajo belkasto sled na koži, lahko tudi v tem obdobju izbiramo med različnimi vrstami Uv-filtrov in različnimi podlagami varovalnih pripravkov za zaščito pred soncem. Izberemo jih glede na pričakovano fizično aktivnost   in znojenje, da se tako izognemo pekočemu zatekanju pripravka v oči in zgodnjega odstranjevanja s svalkanjem na znojni koži. Varovalni pripravek za zaščito pred soncem je za ustrezno zaščito potrebno nanesti v dovolj debeli plasti, pri čemer si lahko pomagamo z izbiro pripravka v dozi na potisk z znano količino izbrizgane zaščitne kreme ob vsakem pritisku. Praviloma se v vseh razmerah dobro obnese dodatna raba zaščitnih stikov s SZF Poznamo stike za občutljive dele kože, npr. nos, izbočene zgornje dele lic in uhlje, ter stike za zaščito ustnic, ki nimajo grenkega okusa.

Kdaj in kako zaščititi oči pred UV-sevanjem  

Čeprav je roženica bolj občutljiva na UV-sevanja od kože, posameznik redko doživi opeklino roženice ob gibanju na prostem v zelenem okolju. Absorpcija je velika, ko je UVsevanje vzporedno zenični osi in ob gledanju v površine,   od katerih se UV-sevanje odbija neposredno v oči, npr. od snega, ledu, skalovja - v takih pogojih je že po relativno kratkem času mogoč razvoj vnetja veznic in roženice, ki ga poznamo pod imenom »snežna slepota«, V okolju z velikim odbojem UV-sevanjje zato tudi pozimi ves čas potrebna učinkovita foto-zaščita oči in kože v okolici oči, ob daljšem izpostavljanju pa tudi ostale izpostavljene kože. Stopnjo zaščite izberemo glede na moč UV-sevanja, kijo izraža UVindeks (UVI) - Tabela 1.

Obremenitev oči z UV-sevanjem je največja pri svetli oblačnosti (širša očesna reža in zenica) in velikem odboju od tal, zato je takrat zaščita oči nujna. Opeklinsko UVB sevanje krajših valovnih dolžin od 295 nm se absorbira v roženici, dolgovalovno UVA pa skupaj z modrim delom vidne svetlobe prek leče deloma prehaja do očesnega ozadja, kjer UVA in modra svetloba poškodujeta mrežnico, praviloma najbolj v predelu najostrejšega vida, t. j. rumene pege. Na srečo je modri del vidnega spektra močan le v opoldanskem delu dneva (zato modra barva jasnega neba), ko je sonce v zenitu in so oči nekoliko zaščitene v senci čelne arkade in obrvi. V času sončnega vzhoda in zahoda, ko je vpadni kot sončnih sevanj majhen, pot sevanj pa daljša, zaradi večjega sipanja sončne svetlobe krajših valovnih dolžin na molekulah zraka oko dosežejo predvsem daljša sevanja vidnega spektra. Jutranja zora in večerna zarja sta zato obarvani oranžno-rdeče, gledanje v sonce pa je tedaj manj nevarno kot opoldne.

STOPNJA ULTRAVIJOLIČNEGA SEVANJA