Advantix in zunanji ter notranji zajedalci!

14. julij 2018 4026

Med notranje zajedavce spadajo trakulje ter črevesne in nečrevesne gliste, ki so lahko nevarne tudi za ljudi. Posebno izpostavljeni so otroci in ljudje, ki živijo v tesnem stiku s hišnimi ljubljenci. Med zunanje pa spadajo bolhe in uši, muhe in komarji.

Notranji zajedalci

S črevesnimi zajedavci okužene živali večinoma ne kažejo kliničnih znakov.

V blatu so lahko vidne gliste, včasih pa lastniki opazijo tudi hujšanje, spremenjen apetit, drisko, bruhanje, zmanjšano splošno odpornost, kri v blatu, kašelj, pri mladičih napet trebušček ali pa kumaričnim semenom podobne odrivke trakulje, ki so prilepljeni na dlako.

Čeprav črevesnih zajedavcev ne vidite, lahko pri psih in mačkah povzročijo nepopravljlve poškodbe črevesne stene, zaporo črevesja in celo smrt. Notranji zajedavci so lahko zelo nevarni tudi za ljudi, saj je okužena žival pogosto vir okužbe. Med najpogostejšimi zajedavci, ki se prenašajo prek psov in mačk in so nevarni za ljudi, so ehinokoki, pasja trakulja ter pasje in mačje gliste.

Pasje in mačje gliste iz rodu Toxocera spadajo med najpogostejše črevesne zajedavce psov in mačk. Pri ljudeh lahko povzročijo toksokarlazo. Ko človek zaužije jajčeca, se v črevesju izležejo ličinke, ki prebijejo črevesno steno in potujejo po različnih organih. Povzročijo lahko hude poškodbe jeter, bezgavk, pljuč ali vidnega živca, včasih tudi trajno slepoto. Pasja glista se na človeka prenese pogosteje kot mačja. Najpogosteje se z njo okužijo otroci, ki se igrajo v peskovniku, možen pa je tudi prenos ob tesnem stiku z živalmi ter z okuženo zelenjavo ali sadjem.

Pasja trakulja je pogost zajedavec, ki je nevaren za pse, mačke in ljudi. Prenaša se prek zaužitih okuženih bolh in uši. Deli te trakulje oz. njeni odrivki so podobni kumaričnim semenom.

Ljudje se okužimo, če spimo na ležišču, na katerem so bolhe, ali če smo v tesnem stiku z bolhavo živaljo. Pri otrocih se lahko razvijejo kolike.

Ehinokoki so trakulje, ki pri psih in mačkah večinoma ne povzročajo bolezenskih znakov. Ko pa jajčeca teh trakulj zaužije človek, se v njegovem črevesju razvijejo ličinke, ki potujejo v jetra, pljuča ali možgane. Ljudje se lahko okužimo predvsem pri delu na vrtu in ob božanju živali, otroci tudi med igro v okuženem peskovniku. Ehinokokozaje lahko smrtno nevarna.

Med pomembne nečrevesne zajedavce spada srčna glista, ki povzroča srčno popuščanje. Z njo se najpogosteje okužijo psi, lahko pa tudi mačke, lisice, volkovi in ljudje.

Zaradi tveganja, ki ga notranji zajedavci psov in mačk predstavljajo za zdravje ljudi, Nacionalni inštitut za javno zdravje priporoča redno zaščito psov in mačk pred zajedavci. Veterinarske smernice priporočajo, da jih odpravljate najmanj na tri mesece, pri večini odraslih psov in mačk pa enkrat na mesec Hišne ljubljence, predvsem pa svojo družino in ljudi v svoji okolici, lahko pred najpomembnejšimi zajedavci zaščitite tako, da poskrbite za redno odpravljanje zajedavcev. Za odpravijanje notranjih zajedavcev je na voljo več preparatov v obliki: tablet, paste, sirupa, kožnih kapljic oz. ampul

Kljub počitnicam in s tem malo bolj »sprosčenlrn« obdobjem ne pozabimo, da je med nami nekdo, ki ne more poskrbeti zase. Med poletjem se imejte lepo, vsi prisotni v gospodinjstvu

Zunanji zajedalci

Zunanjih zajedalcev je veliko, sem spadajo predvsem bolhe, uši, klopi, garje muhe in podobno.

Za naštete večino dobro poskrbi Advantix Spot-on nanos ali Foresto ovratnica, ki deluje učinkovito in repelentno. Foresto ovratnica je učinkovita dolgotrajna zaščita pred naštetimi predvsem zunanjimi zajedalci.

Lišmanioza

Lišmanioza je potencialno smrtna bolezen psov, drugih živalskih vrst in tudi človeka.

Povzročitelj je protozoj Leishmania infantum. Rezervoar za okužbo pri ljudeh so psi. Bolezen je močno razširjena v mediteranskem območju južna Francija, Dalmacija, Italija, Grčija, Portugalska, Turčija, bližnji Vzhod in severna Afrika. Najdemo jo tudi drugod po svetu. Danes ljudje s hišnimi ljubljenčki veliko potujejo zato je smiselno, da se pred potovanjem pozanimajo o boleznih, ki bi lahko ogrozile zdravje živali in o načinu zaščite pred njimi.

Prenašalec bolezni je peščena muha (hrv papatači) Gre za krvosesno žuželko podobno komarju veliko 2-3 mm, ki se podnevi najraje zadržuje v špranjah in temačnih ter vlažnih kleteh. Na sami obali jo ne najdemo Peščena muha je slab letalec, ki je aktivna predvsem ob mraku in ponoči. Kadar je temperatura nad 16^oC in ni vetrovno. Ko sesa kri okužene živali se »okuži« še sama (s krvjo posesa tudi intracelularnega parazita). Z zamenjavo gostitelja se tako okuži še druga žival, lahko tudi človek. Ugriz insekta je za človeka boleč in neprijeten. Na Mediteranu so peščene muhe aktivne od maja do konca septembra.

Kakšni so bolezenski znaki?

Vedeti je treba, da se znaki lahko pojavijo več mesecev ali več let po okužbi. Večina psov ima povečane bezgavke (cca 90 % ), imajo slabši apetit, so brezvoljni in izgubljajo telesno težo. Zelo pogosto se pri okuženih živalih pojavijo cožne spremembe (cca 50%): izguba dlake (glava, uhlji) na koži je prhljaj: na tacah se pojavijo otekline in razjede. Le te se lahko javljalo tudi na blazinicah, v gobcu in po jeziku, na področju ustnic, nosu, v okolici oči in na konicah uhljev. Pri obolelih živalih so pogosto spremenjeni kremplji: ti so dolgi in krhki.

Diagnosticiranje okužbe je kompleksno:

1. Serološka diagnostika, kjer ugotavljamo specifična serumska protitelesa. Pozitivni vzorec dokazuje izpostavlienost okužbi, ne pa tudi aktivnega poteka bolezni

2. Detekcija genoma vrste Leishmania DNA v krvi, aspiratih, limfnih vozlih in kostnem mozgu. Ta preiskava je indikativna za aktivno infekcijo

3. S citopatologijo opravimo aspiracijsko biopsijo limfnih vozlov in kostnega mozga: vzorce obarvamo in v preparatih iščemo intracelularne ali proste amastigote (oblika parazita pri vretenčarjih)

4. S histopatologijo v bioptih kože, kostnem mozgu in limfnih vozlih dokazujemo prisotnost parazita

5. Ostali rutinski diagnostični postopki biokemijskih, hematoloških, urinskih in radioloških metod nam ne dajejo direktnih dokazov okužbe z lišmanijo

Zdravljenje je dolgotrajno.

Skoraj nikoli ne uspemo popolnoma pozdraviti obolele živali. Zdravljenje psov je dosti zahtevnejša kot zdravljenje ljudi. Bolezen se pri okuženih psih, ki niso zdravljeni, vedno konča s poginom. Z zdravljenjem dosežemo, da se izboljšajo klinični znaki in s tem kvaliteta življenja okužene živali. Večina obolelih živali potrebuje doživljensko vzdrževalno terapijo

Pred začetkom zdravljenja potrebno preveriti funkcijo ledvic in jeter pri oboleli živali. kakor tudi stanje imunskeqa sistema.

Najbolj smiselna je venomer preventiva - učinkovita je s pomočjo Advantix Spot-on nanosa ali Foresto ovratnice.

Zaščita je bistvenega pomena (Advatix in/ali Foresto)

Ko odidete na pot s svojim ljubljenčki jih predhodno kar se da dobro zaščitite. Nekaj lahko storite že s tem, da živali v večernem in nočnem času ne izpostavljate zunanjem okolju, ampak jih držite v zaprtih prostorih. Najboljšo zaščito psa pred ugrizi peščene muhe dosežete z uporabo določenih insekticidov iz skupine sintetičnih piretroidov - permetrin, deltametrin - v obliki kožnih kapljic (spot -on) ali zaščitnih ovratnic, ki delujejo repelentno na peščene muhe. Repelentno delovanje je v primeru zaščite pred peščenimi muhami najpomembnejše. Razlika med kožnimi kapljicami in ovratnicami je predvsem v času delovanja, ki je pri ovratnicah mnogo daljši (do 6 mesecev).

Smiselna izbira je izbira Advantix Spot-on nanosa ali Foresto ovratnice.

Vedite, da nobena zaščita ni 100 %. Ostali znaki so odvisni od področja telesa, ki je prizadeto šepanje, trda hoja, otečene ekstremitete, težave z očmi. krvavitve iz nosu, žeja, posledično uriniranje, bruhanje in/ali driska.

Prejšnji članek Avene Sun in ustrezna zaščita pred škodljivimi UV žarki!

Naslednji članek Astaksantin - vaš idealni faktor zaščite

Priporočeni izdelki: