Fotodinamična terapija - varen način zdravljenja kožnega raka!

Fotodinamična terapija (FDT) je sodoben, varen in učinkovit način zdravljenja nekaterih vrst kožnega raka in njegovih predstopenj s pomočjo fotosenzibilizatorja   in določenega spektra vidne svetlobe. Je selektivna nekirurška metoda, primerna za multiple kožne lezije in lezije večjih površin tudi na odkritih delih telesa, ter ima odličen estetski učinek.

Fotodinamična terapija   temelji na interakciji med fotosenzibilizatorjem, svetlobo določene valovne dolžine   in kisikom. Svetloba aktivira fotosenzibilizator v celicah, pri čemer nastajajo reaktivne kisikove spojine in prosti radikali, ki celico uničijo. Fotosenzibilizator, ki ga v kremi nanesemo na oboleli predel kože, vstopa najprej v večino zdravih in rakavih celic, vendar se v rakavih in hitro delečih celicah zadrži dlje   in doseže višjo koncentracijo. Ker   je za uničenje celice potrebna višja koncentracija fotosenzibilizatorja, propadejo le rakave in druge hitro deleče celice, zdravo tkivo pa ostane neprizadeto - metoda je selektivna. Za aktivacijo fotosenzibilizatorja uporabljamo svetlobo različnih valovnih dolžin. V Evropi so najpogosteje v rabi viri rdeče svetlobe, tudi zelene in modre, mogoče pa   je uporabiti tudi naravno sončno svetlobo, IPL ali pulse dye laser.  

Izvedba v praksi  

Prizadeto področje kože očistimo in   z ostro žličko odstranimo morebitne zadebelitve. Nanesemo kremo s fotosenzibilizatorjem, pokrijemo s prozorno folijo in zaščitimo pred svetlobo. Pustimo pokrito od 3 do 5 ur in v tem času fotosenzibilizator prehaja v prizadete kožne celice. Ker je zaščiten pred svetlobo, v tem času še ne razpada. Po nekaj urah folijo odstranimo in predel ponovno očistimo. Fotosenzibilizator, ki   je vstopil v obolele celice, lahko prikažemo s fluorescenco, če posvetimo z woodovo svetilko. Področje obsevamo z določenim spektrom vidne svetlobe približno 20 minut. Fotosenzibilizator v celicah začne razpadati in nastajajo snovi, ki uničujejo celice; ta del postopka je lahko zmerno boleč. Po zaključeni terapiji ponovno obsvetimo z woodovo svetilko in fluorescence ni več zaznati, saj je fotosenzibilizator razpadel. Ponavadi za 24 ur namestimo prevezo za zaščito pred svetlobo.

"Učinkovitost fotodinamične terapije je primerljiva z ostalimi   metodami, estetski učinek pa je neprimerno boljši glede na krioterapijo ali kirurški izrez z zadostnim varnostnim robom."

Kdaj se odločimo za fotodinamično terapijo?  

1. Najpogosteje jo uporabljamo za zdravljenje aktiničnih keratoz. Aktinične keratoze so prekanceroze, ki se pojavijo na delih telesa, ki so bila dolga leta prekomerno izpostavljena UV-žarkom, npr. na obrazu, rokah, golenih, hrbtu, tudi spodnji ustnici. Sprva   se pojavijo le kot slabo opazna, močno   hrapava področja, ki tekom let postajajo rožnata. Lahko se zadebelijo in napredujejo v invazivni ploščatocelični karcinom kože. Če je prizadeta spodnja ustnica, govorimo o aktiničnem heilitisu. FDT je terapija izbora pri pacientih s številnimi, slabo omejenimi tankimi aktiničnimi keratozami (gradus I ali II), ko so prizadete večje površine, predvsem glave, vratu ali ustnic.  

2. S FDT zdravimo nekatere vrste nemelanomskega kožnega raka, kot sta Mb.Bowen in površinsko rastoči bazalnocelični karcinom. Predvsem pri multiplih lezijah ali večjih lezijah na lokacijah, kjer je kirurško zdravljenje oteženo. Pri rakavih spremembah je treba FDT ponoviti vsaj dvakrat v krajšem razmiku, vedno uporabimo rdečo svetlobo, ki prodira globlje. V zgoraj naštetih primerih se lahko odločimo tudi za druge vrste terapij.

• Krioterapija s tekočim dušikom, pogosto pušča svetle lise, zato se zanjo na obrazu iz estetskih razlogov odločamo redkeje in le v primeru posameznih, manjših lezij.
• Lokalno zdravljenje z imikvimodom ne pušča svetlih lis inje primerljivo učinkovito kot FDT, vendar je omejeno na manjša območja, čas zdravljenja paje bistveno daljši, saj je koža vneta vsaj od 4 do 6 tednov.
• Klasični kirurški izrez moramo opraviti z zadostnim varnostnim robom in na mestu izreza ostane trajna brazgotina. Učinkovitost FDT je primerljiva z ostalimi metodami, estetski učinek paje neprimerno boljši glede na krioterapijo ali kirurški izrez z zadostnim varnostnim robom.

Je postopek boleč?  

Sam postopek obsevanja z vidno svetlobo, ki traja praviloma do 30 minut, je lahko boleč. Pacient lahko prejme zdravilo za lajšanje bolečin v obliki tablet, na določenih predelih učinkovito analgezijo zagotovimo z   regionalno anestezijo. Med samim postopkom lahko uporabljamo kratke prekinitve in hlajenja s hladnim pršilom. Topikalna anestezija ni učinkovita. V primeru zdravljenja rakavih sprememb je postopek praviloma le blago ali neboleč.  

Kaj nas čaka po fotodinamični terapiji?  

Na zdravljenem mestu se pojavita sprva rdečina in blaga oteklina, ki izzvenita s prehodnim luščenjem v 1 do 2 tednih. Redkeje, v primeru močnejše aktinične prizadetosti kože pred posegom, je oteklina bolj izrazita, lahko se pojavijo mehurčki, rosenje, izjemoma prehodno tudi sterilne gnojne bunčice, ki   se pogosteje pojavljajo po zdravljenju aken. Izbruh herpes simpleksa je možen, vendar redek pojav, zato se za profilaktično terapijo ne odločamo. Fotodinamična terapija ne pušča brazgotin, izjemoma se lahko pojavijo, če pacient močno razpraska kožo po posegu v fazi celjenja.   Zdravniki se radi odločamo za fotodinamično terapijo, ker je učinkovita, selektivna in ne pušča brazgotin, predvsem ko so prizadeti odkriti predeli kože, kjer je tudi estetski izhod bolniku pomemben. Na mestu FDT po ozdravljenju ostane koža gladka, pomlajena.

ALI STE VEDELI ...  

- Fotodinamična terapija je primerna za učinkovito zdravljenje prekanceroz in določenih vrst nemelanomskega kožnega raka večjih površin ter ne pušča brazgotin.  

- Zmerna bolečina med postopkom FDT je poplačana z odličnim estetskim učinkom.

Viri:

1. D Tope W, S Bhardwaj S. Photodynamic therapy in: Bolognia Jean L. et al (2008). Dermatology. St. Louis: Mosby;2071-2088.

2. Babilas P, Schreml S, Landthaler M. et al. Photodynamic therapy in dermatology: state-of-the-art. Photodermatol Photoimmunol Photomed 2010; 118-32.

3. Kalisiak MS, Rao J. Photodynamic therapy for actinic keratoses. Dermatol Ciin 2007; 25: 15-23.

4. Benedičič A. Pilih KA Uporaba fotodinamske terapije v derrnatolcqiji v Sloveniji in Miljkovič J. Vlll Dermatološki dnevi v Mariboru. Zbornik predavanj. UKC Maribor. Oddelek za kožne in spolne bolezni, 2011: 59-67. Ibbotson SH. Adverse effects of topical photodynamic therapy. Photodermatol Photoimmunol Photomed 2011; 27 (3): 116-30.

Priporočeni izdelki:

Calmia medicinska krema, 75 mL

Nova medicinska krema Calmia z edinstveno kombinacijo vitaminov K1, B6 in D-pantenola, vlaži, obnavlja in izboljša prožnost kože.

Reconval K1 krema, 50 mL

Za nego poškodovane in razpokane kože.