Kako dobro poznate pravila teka?

13. april 2019 2984

Tek je v zadnjih letih postal eden izmed najbolj priljubljenih rekreativnih športov. Čeprav zna vsakdo teči, se poraja veliko vprašanje, ali zna vsakdo tudi pravilno teči. Nanj odgovarja izkušeni tekaški trener Urban Praprotnik, ki zraven še razkriva, kako preprečimo poškodbe, ki bi lahko nastale zaradi teka.

Ali je tek res tako zelo priljubljen, kot se zdi na prvi pogled? »Da, v Sloveniji dokaj redno teče okoli deset odstotkov ljudi, kar je seveda veliko več kot pred dvajsetimi leti. Pa vendar na priljubljenost teka ne moremo gledati v tako ozkem časovnem okviru. Kajti včasih, na primer pred več kot 150 leti, je bil tek vseljudski, torej resnično popularen. Tekli so tako rekoč vsi, ki so lahko. Tek je bil več tisočletij izjemno praktičen način premikanja. če je bilo treba priti nekam daleč in v čim krajšem času, si stekel. Takrat preprosto nisi imel druge izbire. Danes pa teče le tisti ščepec ljudi, ki si upa in želi. Na srečo se jih res upa in želi vedno več,« odgovarja Praprotnik, ki pri marsikom opaža strah pred tekom. »O teku namreč kroži veliko trditev, ki so površne in, če se lotevamo teka človeku prijazno, popolnoma neresnične,« pojasnjuje.

SPOZNAJTE RADOSTI SPROŠČENEGA TEKA

Ena izmed pogostih trditev, ki jih Urban sliši od tistih sogovornikov, ki ne tečejo radi, je prepričanje, da je tek eno samo veliko mučenje. »To so nas v šoli učili nič hudega sluteči učitelji, ko smo tekmovali na 600 metrov ali na jesenskem šolskem krosu. Ko smo imeli med sedem in devet let, smo na teh tekmovanjih iskreno poskušali dokazati, da smo dobri, da nismo zgube, še zlasti nekoliko počasnejši so morali že prvih sto metrov dati vse od sebe, da ne bi preveč zaostajali. Po malo več kot sto metrih teka na nož pa začne 'nevidni nož' postopoma zbadati pod rebri, komaj še loviš sapo in izgubljaš moč za tek. Da tečeš prehitro, te telo opozarja z bolečinami in te po dvesto ali tristo metrih prisili, da hodiš.

Kdaj ste nazadnje tekli na vso moč, kolikor daleč je šlo? Jaz se tega že ne grem,« poudarja tekaški trener in nadaljuje marsikomu poznano zgodbo iz otroštva: »Od zunaj se zdi, da je otrok, ki je tek prekinil s hojo že po tristo metrih, velik lenuh. A to ni res. Ker mu tega nihče ne pove, kmalu zaradi slabih izkušenj, ki so mu vcepile prepričanje, da je tek mučenje, izgubi vse veselje in voljo zanj. Tekmovalni tek je lahko hitro mučen, zato je za uživanje v njem ključno, da ne tekmujemo. Naj tekmujejo tisti, ki jim je to v veselje in so za to primerno pripravljeni, vsi drugi pa raje spoznavajmo radosti sproščenega in lahkotnejšega teka. Takšen tek ponuja veliko priložnosti za veselje, druženje in spoznavanje narave, tudi lastne. Takšen tek je človeku prijazen.« Tudi če ste med tistimi, ki do tega trenutka o tem športu niso mogli povedati nič lepega, vas sogovornik toplo vabi, da teku daste še eno priložnost. Tecite v svojem tempu in le, kolikor dolgo vam ustreza. Nikomur vam ni treba ničesar dokazovati, tudi sebi ne.

ALI TEK RES UNIČUJE KOLENA?

Prav tako je zelo razširjeno prepričanje, da tek škodljivo učinkuje na kolena, kolke in hrbtenico. Kar tudi drži, če se lotevamo teka na pamet, opozarja. Ker je tek za človeka naravno gibanje, bi lahko sktepali, da je najbolje, da se mu preprosto prepustimo in tečemo tako, kot telo samo izbere. Žal pa to ni najboljši slog teka, ker je to lenobni slog. Telo namreč samodejno izbere način teka, pri katerem porabi čim manj energije, ob tem pa ne misli veliko na sklepe. Podobno kot telo samodejno izbere način sedenja in pri tem ne misli na medvretenčne ploščice. Sključeno sedenje jim prav gotovo ni po godu. Tako tudi pri teku udarjanje na peto z iztegnjenim kolenom ni ravno po godu kolen, kolka in hrbtenice. Da ni pametno udarjati s peto ob tla, je danes večini tekačev že jasno. Ampak naj vam povem, da dokler ne vidiš svojega teka v počasnem posnetku, si ne predstavljaš, da tudi ti udarjaš najprej s peto ob tla.« Po njegovih izkušnjah kar 90 odstotkov tekačev udarja s peto ob tla, pa se tega ne zavedajo. »Če se tega že zavedajo, pa žal ne znajo učinkovito preklopiti na bolj elastičen tek.«

In rešitev? Praprotnik toplo priporoča, da se udeležite tekaške delavnice, na kateri boste videli svoj tek in kjer vas bodo opozorili na možnosti izboljšave ter vam to tudi pomagali vpeljati v vadbo. Zaletavo »izboljševanje« tehnike teka je namreč tvegano, zato si lahko tako mimogrede pritečemo poškodbo, poudarja.

POŠKODBE SO LAHKO TUDI POSLEDICA PREPOGOSTEGA TEKA

Dodaten razlog za poškodbe začetnikov je, da tečejo prepogosto in predaleč. »Če od najstništva naprej več let ali celo desetletij nismo tekli, smo s tem zanemarjali oziroma šibili telo. V takšnem stanju smo v resnici trenutno neprilagojeni za tek. Pri teku so v primerjavi s hojo sile, ki obremenjujejo naše telo, kar od dva- do trikrat večje. če nismo teh večjih sil vajeni, kar je lastnost začetnikov, lahko hitro pride do preobremenitev, torej poškodb, in to tudi, če tečemo le toliko, kot čutimo, da lahko. Začetnik namreč ne ve, koliko lahko. Da je tekel preveč, z zamudo spozna šele naslednji dan, ko čuti bolečine v mišicah ali sklepih. Oboje je znak za vnetja, ki potrebujejo kar nekaj dni, da izzvenijo. če na naslednjem treningu začetnik znova teče toliko, kot čuti, da lahko, samo ponovi napako in spet se pojavijo bolečine. Po nekajkratnih poskusih pa žal ugotovi, da ga vse boli. Zato naj začetnik prve mesece navajanja na tek teče manj, kot čuti, da lahko. Tek dojemajmo kot krepilno vajo, vmesna hoja pa je zelo dobrodošel počitek. Prve tri mesece navajanja na tek ne tecite več kot dvakrat na teden,« svetuje strokovnjak.

UŽIVAJTE V VSAKEM KORAKU!

Če želite vzljubiti tek, Praprotnik predlaga, da si zapomnite, da je pot do užitka v teku tlakovana z uživanjem v vsakem koraku, ki ga naredimo s hvaležnostjo in svežino. »Vsi razlogi, zaradi katerih se bojite teka, so s človeku prijaznim pristopom v resnici razlogi, zaradi katerih si želite teči. Tek zmanjša bolečine, še zlasti tiste, ki so posledica čezmernega sedenja. Zaradi teka bomo v boljši fizični pripravljenosti in bomo zmogli več na lažji način. Tudi sklepi nam bodo hvaležni. Kdor teče, namreč za kar trikrat zmanjša verjetnost osteoartitisa. Naj nas ne bo strah teka. Bodimo le pozorni, da se ga lotevamo na prijazen način. Takrat bo tudi tek prijazen do nas,« še pravi tekaški trener Urban Praprotnik.

Prejšnji članek Tudi zdravo je lahko noro okusno!

Naslednji članek Več zdravil ko jemljemo, bolj obremenimo jetra!

Priporočeni izdelki: