Povišan krvni tlak, povišane vrednosti ''slabega'' holesterola (LDL) v krvi, kajenje, prekomerna telesna teža, srčno-žilna obolenja v družini... Vse to so dejavniki tveganja za nastanek in razvoj srčno-žilnih bolezni. Te pa so že vrsto let na prvem mestu med vzroki za umrljivost v Sloveniji.
Spremembe na žilah, oziroma sama prožnost ožilja se v zadnjem času uveljavljajo kot najpomembnejši pokazatelj tveganja, ki pove več kot krvni tlak ali holesterol. Žile se starajo prav tako kot drugi deli našega telesa, vendar če je staranje prehitro, imamo lahko resne težave, saj pride do zoženja žil. Zožitev žil se pogosto pojavi tudi na koronarnih arterijah, ki prehranjujejo srce, ali na vratnih in možganskih arterijah, ki prehranjujejo možgane. Tako je verjetnost za srčni infarkt ali možgansko kap povečana.
Ljudje se dolgo časa ne zavedamo, da postajajo naše žile vse ožje in vse manj prožne, kar ovira pretok krvi, ki lahko privede po zmanjšane oskrbe tkiv s krvjo. To se občuti tudi kot stiskajočo bolečino v mišicah meč, ki popusti šele po počitku. Čez čas se bolečina začne pojavljati tudi že v mirovanju, koža na nogi je hladna in slabše poraščena.
Stanje žil se ocenjuje z meritvijo hitrosti pulznega vala. Način izvajanja meritve je podoben merjenju krvnega pritiska. Meritev se izvaja neboleče, brez posega v telo in traja okrog pet minut.
Pulzni val nastane, ko se ob vsakem iztisu krvi žila raztegne in nato skrči. Vsak utrip srca požene približno en deciliter krvi v aorto in navzdol po telesu, vse do prstov na okončinah. Tako pulzni val potuje od srca proti oddaljenim delom telesa.
Bolj, kot je žila elastična in s tem mlada, počasnejša in enakomernejša je pot pulznega vala. Z meritvijo pulznega vala in iz oblike pulzne krivulje lahko odkrijemo predstopnjo žilne okvare. Nižja kot je vrednost pulznega vala bolj elastična in mlada je žila. Vrednosti višje od 10 m/s pa že ogrožajo vaše zdravje.
Pri podjetju Ars Pharmae so, v sodelovanju z Društvom za zdravje srca in ožilja, izvedli študijo kako naravni izvleček iz kočevske bele jelke Abigenol koristi pri izboljšanju prožnosti ožilja. Rezultati so zelo obetavni, saj se je ožilje preiskovancev že po dveh mesecih v povprečju ''pomladilo'' za 6 let. Ostala naravna hranila, ki zelo koristijo pri zdravju srca in ožilja pa so:
Omega-3 maščobne kisline (EPA)
Omega-3 maščobne kisline so vrsta večkrat nenasičenih maščobnih kislin. So tako imenovane esencialne maščobne kisline, kar pomeni, da jih naše telo ne more tvoriti samo, ampak jih moramo nujno pridobiti s hrano. Vendar je zelo težko zaužiti dovolj mastnih rib, da bi zadostili potrebam po omega-3, tako da jih je koristno dodajati v obliki prehranskega dopolnila. Iz omega-3 se sicer v telesu tvorijo tkivni hormoni, ki so pomembni za regulacijo strjevanja krvi, krčenja ter sproščanja sten arterij in regulacijo vnetja
Koencim Q10
Koencim Q10 je prisoten v vsaki celici našega telesa. Še posebej veliko ga je v celicah, ki sestavljajo srce. Koencim Q10 ima pomembno vlogo, ki omogoča celicam, da presnovijo hrano v celično energijo. Vaše telo nekaj konecim Q10 tvori samo, ostalo morate vnesti s hrano. Že po 25. letu starosti začne vaša lastna 'notranja' proizvodnja koencima Q10 upadati. Na nizke vrednosti koencima Q10 v vašem telesu poleg staranja, še posebej vplivajo: uživanje hrane z nizko vsebnostjo maščob, prekomerno uživanje alkohola in tobaka ter nekatera zdravila, kot so zdravila za zniževanje ravni holesterola (statini).
Folna kislina, vitamini B6, B12
Vitamini B6, B12 in folna kislina prispevajo k presnovi homocisteina in znižanju njegovih vrednosti v krvi. Homocistein je neodvisni dejavnik tveganja za srčno-žilna obolenja. Je pokazatelj možnih zapletov, ki lahko nastanejo pri srčno-žilnih obolenjih in ga določajo tudi v laboratorijskih preiskavah krvi pri rizičnih skupinah.
Kombinacija vitamina K2 in vitamina D3 pripomore k ustreznemu nalaganja kalcija na kosti in ne na žile. S tem se prepreči kalcifikacija ožilja, ki je eden od dejavnikov zakaj žile z leti postajajo ''trde''.
Kombinacijo vseh navedenih sestavin najdete v izdelku Kardio3Aktiv.