Ste vedeli, da so kumare omenjene v Epu o Gilgamešu, prav tako pa jih kot hrano, ki so jo uživali Izraelci v Egiptu, omenja Biblija? Čeprav kumare sestavlja kar 97 odstotkov vode, je majhen preostanek tako dobrodejen za telo, da ni čudno, da so bile že davno nadvse priljubljena hrana.
Kumara je vsestransko uporabna in zdrava zelenjava. spada pa v isto družino kot lubenica, bučke in buče. Kumaro lahko v prehrani uporabljate vse leto, vendar je za poletje še posebno primerna, saj je zelo osvežilna. V toplejših dnevih si jo lahko privoščite v solati, v hladnejših dneh pa kot zimsko vloženo zelenjavo.
Kumare izvirajo iz Indije. kjer jih gojijo že vsaj 3000 let. V Evropo so jih prinesli Grki in Rimljani. ti pa so jih gojili v nekakšnih rastlinjakih, da so bile na voljo vse leto. V Severno Ameriko so jih prinesli v 16. stoletju.
Plod je zelen, trd in užiten tudi surov. Sestavlja ga 97 odstotkov vode, preostalo so vitamini in minerali. Vsebuje celo vitamin C in kofeinsko kislino, za katero je značilno, da pomirja vzdraženo kožo in pomaga pri oteklinah. Tudi lupina kumar je bogata z zdravilnimi snovmi, še posebej z vlakninami, ki jih sestavljajo silicij, kalij in magnezij. V prebavnem traktu kumare učinkujejo bazično, kar pomeni, da so zelo priporočljive za uravnavanje prebavnih sokov, prav tako pa imajo nizko hranilno vrednost sto gramov vsebuje samo 9,7 kalorije.
Seveda je kumara koristna in zdrava le, če je ekološko pridelana in ni škropljena s pesticidi, drugače njene lupine raje ne uživajte. Ustrezno pridelana je bogata s kalijem, magnezijem, kalcijem, železom, kromom, manganom, bakrom, cinkom, fluorom in ima veliko selena ter vitamina E.
Njeni zdravilni učinki so vsestranski. Znižuje holesterol v krvi, spodbuja izločanje strupenih snovi iz telesa, pomaga pri revmi in artritisu, uravnava krvni sladkor in razbremenjuje trebušno slinavko. Odlična je pri želodčnih težavah, saj pomaga doseči normalno razmerje med bazičnimi in kislimi snovmi v telesu. Ugodno vpliva tudi na ledvice, mehur, črevesje, jetra in žolčnik, odpravlja ledvične in žolčne kamne. Učinkuje diuretično in je zato odlična za čiščenje organizma.
Sok iz kumar se uporablja tudi v kozmetični industriji. Sijajna je za nego obraza in kože. Zunanje jo uporabljamo za obloge ali sok za lepšo kožo in gubice okoli oči. Ima čistilni učinek, kožo zmehča, navlaži in pobeli, obenem pa je tudi učinkovita pomlajevalna zelenjava.
Kumara je plazeča se enoletnica. Zraste lahko do štiri metre in se plazi po tleh ali vzpenja po opori. Za oprijemanje uporablja vitice. Stebla in listi so dlakavi. Listi so srčasti in od 7 do 20 cm široki ter prav toliko dolgi. Na rastli ni se ločeno razvijejo moški in ženski cvetovi rumene barve. Plod je podolgovata jajčasta zelena ali oranžna jagoda - kumara. Dolga je od 10 do 60 cm, rahlo ali močno zakrivljene oblike, odvisno do sorte pa je lahko gladka aji bra davičasta. Meso je običajno belo, pri nekaterih sortah pa tudi oranžno. Semena so bela, ploščata. Kumara je žužkocvetka, ki jo oprašujejo čebele in čmrlji.
Nekatere sorte imajo bolj čokato rast in ne dosežejo večjih velikosti. Kumarice so sorta, ki imajo manjše plodove (po navadi do 10 cm) in so primerne za vlaganje. Poleg kumaric lahko izbiramo še med sortami, ki spadajo v različne skupine: gladke, bradavičaste in japonske.
Navadna kumara izvira iz toplih krajev, zato zahteva rastišča s temperaturo od 18 do 30 stopinj Celzija. Ne prenese temperatur pod 10 stopinj Celzija, pa tudi ne suše in močno kislih tal. Uspeva na vseh vrstah tal, ki morajo biti dobro odcedna in vedno vlažna, ter bogata s humusom, zato jih pred sajenj em temeljito pognojimo s kompostom. Kumare potrebujejo polno sonce. Če jih gojimo v rastlinjaku, moramo zagotoviti visoko zračno vlažnost.