Vulvo-vaginalna kandidiaza (VVK) je vnetje, ki zajame vagino in/ali zunanje spolovilo. Povzroči jo prekomerna razrast glivic kvasovk rodu Candida, najpogosteje vrsta Candida albicans. VVK vsaj enkrat v živlienju prizadene 75 % žensk, od katerih ima skoraj polovica vsaj eno ponovitev. Če se v obdobju 12 mesecev vnetje vsaj 4-krat ponovi, govorimo o ponavljajoči se vulvo-vaginalni kandidiazi. Najnovejše študije kažejo, da ponavljaiočo se VVK velikokrat povzročijo ne-albicans vrste rodu Candida (C glabrata, C. tropicalis, C. hruseii. C. parapsilosis), najpogosteje - v 34,5 %, Candida glabrata.

 

 

Kvasovke rodu Candida so lahko del normalne vaginalne flore pri zdravih ženskah. Candida albicans je prisotna v 15 do 40 %. Ker je ta sev dimorfen, se ob ugodnih razmerah iz neinvazivne kvasne celice prične razrast psevdohif in hif. Ta dimorfizem je glavni virulentni dejavnik, ki omogoči glivi, da se pritrdi na epitelijske in endotelijske celice in omogoča vdor v tkiva. Pomembno vlogo imajo tudi drugi virulentni dejavniki: tvorba biofilmov in hidrolitičnih encimov (fosfolipaze, proteinaze, hemolizi ni), izogibanje imunskemu sistemu in spremembe v fenotipu. Zanimivo je tudi, da je sposobna hitro pobegniti iz makrofagov.

 

Candida glabrata je bila v preteklosti poznana kot relativno nepatogen saprofit normalne mikrobne flore (prisoten v 10 do 20 %), v zadnjih letih pa vedno višja incidenca okužb kaže, da ni tako. Edina izmed gliv (ki povzročajo VVK) ni dimorfna in se pojavlja samo v kvasni obliki - ne razvije hif. Mehanizmi povzročanja okužb niso enaki kot pri dobro raziskani C. albicans. Poglavitna lastnost. ki omogoča okužbo, je izmikanje imunskemu sistemu. Sposobna se je razmnoževati znotraj makrof agov, kjer ustavi aktivacijo reaktivnih kisikovih spojin in citokinov, pri tem pa makrofagov ne uniči niti ne poškoduje. Raziskani virulentni dejavniki, ki pripomorejo k vnetju, so še tvorba biofilma in hitro spreminjanje genoma ter fenotipa med okužbo.

Preverite Micovag Plus: kombinacija tradicionanih in sodobnih sestavin (borova in mlečna kislina, vitamin E acetat ter bisabolol)

V zadnjih desetletjih se pojavlja večja odpornost vrst rodu Candida proti azolom. Številne študije so pokazale, da so ne-albicans sevi slabše občutljivi za terapijo z azoli kot C. albicans. C. glabrata je zelo odporna proti konvencionalnim antimikotikom, njeni mehanizmi rezistence pa so pridobljeni ali prirojeni. Že leta 2003 so poročali, da je bilo 72 % izolatov bolnišničnih infekcij s C. glabrata odpornih proti flukonazolu. In vitro študije pa so pokazale, da mikonazol in klotrimazol nista učinkovita pri ne-albicans sevih. Visoka stopnja odpornosti vrst rodu Candida proti azolom kaže, da je več odpornosti proti antimikotikom, ki se uporabljajo dali časa preventivno v nizkih dozah.

 

Borova kislina ima dolgo tradicijo uporabe pri zdravljenlu vulvo-vaginalnih kandidiaz. Prvo študijo o varnosti in učinkovitosti sta napisala Swate in Reed leta 1974. Sledilo je veliko kliničnih študij, ki so temeljile na primerjavi učinkovitosti s klasičnimi antimikotiki pri ne-albicans vaginalnih kandidiazah in tudi pri vaginitisih, povzročenih s C. albicans.

 

Študije kažejo, da deluje fungistatično in/ali fungicidno in s tem inhibira rast in razvoj gliv. Glavni protiglivični mehanizem je inhibicija oksidativnega metabolizma, k terapevtski učinkovitosti in vivo pa prispeva inhibicija virulence.

 

Najnovejše raziskave delovanja borove kisline na C albicans potrjujejo, da borova kislina v subletalnih koncentracijah omejuje dimorfizem in ohranja C albicans v obliki kvasovke ter preprečuje invazivno rast hif oziroma uniči dele citoskeleta hif. To je pomembno tudi za ohranjanje normalne vaginalne flore, saj C. albicans pri takšnem delovanju ostaja v normalni flori kot nepatogeni komenzal v kvasni obliki. 

 

Prav tako je bila potrjena učinkovitost pri zdravljenju večine vaginalnih glivičnih okužb, ki so rezistentne proti običajni terapiji. Pri sladkornih bolnicah, kjer v 59,9% prevladuje kot povzročitelj VVK C glabrata, je zdravljenje z borovo kislino bistveno boli učinkovito od zdravljenja s flukonazolom.

 

Ali k večji odpornosti vrst rodu Candida pripomore tudi to, da je samodiagnosticiranje vulvo-vaginitisov v porastu in so nekateri antimikotiki dosegljivi brez recepta? Po študijah sodeč, je namreč dve tretjini samodiagnoz VVK napačnih. 

 

Preverite Micovag Plus: kombinacija tradicionanih in sodobnih sestavin (borova in mlečna kislina, vitamin E acetat ter bisabolol)