Ko materinstvo boli...

Ko materinstvo boli...

Duševne stiske povezane z nosečnostjo, porodom in obdobjem po njem, so veliko bolj pogoste, kot se o njih sliši v javnosti. Ocenjujejo, da za depresijo trpi od 10-15% nosečnic, po porodu pa vsaj ena ali dve od desetih žensk postaneta depresivni in/ali tesnobni.
Razlogi za slabo poznavanje in razumevanje tovrstnih duševnih stisk so povezani predvsem s pomanjkljivim družbenim in kulturnim razumevanjem materinstva ter čustev, ki se ob njem porajajo. Ženske, ki najpogosteje doživljajo ob porodne duševne stiske, so navadno zelo pogumne in ker ne želijo pokazati svoje ranljivosti, jih je strah priznati, da ob materinstvu občutijo tudi različna neprijetna čustva. K strahu pripomore tudi napačno razumevanje, da je materinstvo zgolj srečno obdobje, v kar nas prepričujejo družbena pričakovanja. Duševne stiske, med katerimi je vedno bolj pogosta tudi poporodna depresija nas opozarjajo, da ni vedno tako. Ocenjujejo, da v Sloveniji vsako leto zaradi hujše depresivnosti in/ali tesnobe trpi od 2.000 do 4.000 žensk po porodu.
 


Poporodna depresija ali tesnobnost se pojavita od štiri do šest tednov po porodu, lahko pa tudi precej pozneje. Najpogosteje trajata od tri do šest mesecev. »Kako to, da imam tako lepega otroka, pa nič ne čutim do njega?«, »Ne skrbim dovolj dobro za otroka.«, »Nisem dobra mama.« in podobne misli navadno spremljajo poporodno depresijo. Vezane so na otroka ter na novo vlogo, v katero je postavljena ženska – vlogo matere. Stiske po porodu pa lahko doživljajo tudi očetje.
Pomoči, ki je na voljo obolelim, je več vrst, vendar se v praksi pokaže, da je pomoč težko dostopna in največkrat samoplačniška. Za kvalitetno reševanje duševnih stisk v predporodnem obdobju, ob samem porodu in v poporodnem obdobju, bi bilo potrebno vzpostaviti mrežo usposobljenih strokovnjakov po celi Sloveniji. Veliko pa lahko v preventivnem smislu napravimo tudi sami, ob pomoči kvalitetnih nevladnih organizacij in skupin za samopomoč.
 »Če boste začutile, da se vam zdi, da imate kakšne stiske v materinstvu, vedite, da je to pravzaprav dobro, da ste žive in da imate priložnost, da spoznate svoja čustva v vsej paleti.«

>> oglejte si tudi dokumentarno oddajo...

(mag. Radmila Pavlovič, Mama Zofa)
vir: Studio 12


Povezani članki:

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

Zadnje novice

Aktualno Najbolj brano Najbolj komentirano

Tek dojemajmo kot krepilno vajo, vmesna hoja je zelo dobrodošel počitek. Prve tri mesece navajanja na tek ne tecite več kot dvakrat na teden.

Diagnoza rak je nedvomno ena najhujših, s katero se mora spoprijeti vedno več ljudi, tudi v Sloveniji. Čeprav posledica odkritja raka že dolgo ne pomeni več zagotovo smrti, pa podatki Eurostata, da je v letu 2015 v Evropski uniji zaradi raka največ ljudi umrlo prav v Sloveniji, niso spodbudni. Kaj lahko naredimo, da se raku izognemo?

Menopavza je normalen, neizogiben proces staranja in ne bolezen. Ponavadi se zgodi nekje med 45. in 55. letom. Kljub temu, se o menopavzi zelo malo govori in ostaja tabu tema. Ženske se je skoraj bojimo, saj označuje konec mladosti in plodnega obdobja. Pa je res tako?

Ste se vse poletje skrivali v dolgih hlačah in širokih majicah, ker vam kljub trudu ni uspelo shujšati niti kilograma? Potem po vsej verjetnosti potrebujete hitri tečaj uspešnega hujšanja. Spoznajte pet razlogov, zaradi katerih so vaše diete neuspešne, in do pomladi dosezite cilj, ki se vam je še pred minuto morda zdel nedosegljiv. Čas je, da se poslovite od odvečnih kilogramov.

Človeško telo je, razen na ustnicah, dlaneh in podplatih ter na določenih sramnih predelih, prekrito z dlakami. Poraščenost z močnimi dlakami (terminalnimi) je na nekaterih predelih telesa (obrvi, trepalnice, lasišče, pazduhe, genitalije) po puberteti enaka obema spoloma in vsem prebivalcem naše Zemlje.

V življenju moteče tvorbe na koži opazi skoraj vsakdo. Pred odstranitvijo je ključen natančen pregled kožnih sprememb pri dermatologu, ki bo z dermatoskopom postavil diagnozo in šele nato pacientu predstavil primerne možnosti odstranitve. Med slednjimi je prav radiofrekvenčna (RF) ablacija tista, ki jo zelo pogosto uporabljamo, saj daje zelo dobre rezultate.

Novosti

Prijava na e-novice

Bodite obveščeni o novostih in prejemajte obvestila...
Seznanjen sem z Izjavo o varstvu osebnih podatkov.

Napovedujemo