Alergijske bolezni kože - 1. del

Alergijske bolezni kože - 1. del

Alergija je neustrezna reakcija imunskega sistema na snovi v okolju, ki sicer niso nevarne in jih večina ljudi prenaša brez težav. Alergijske reakcije so lahko omejene na posamezne organe (kožo in sluznice, oči, dihala, prebavila), ali pa prizadanejo celo telo (npr. anafilaktični šok). Snovi, ki povzročajo alergije, imenujemo alergeni. Alergeni vstopijo v telo z vdihanim zrakom, zaužito hrano ali skozi kožo. Poznamo več mehanizmov alergijskih reakcij, vendar sta pri nastanku alergijskih bolezni kože pomembna dva, ki ju imenujemo zgodnji in pozni tip prebčutljivosti.


Zgodnji tip preobčutljivosti


Zgodnji tip preobčutljivosti je vpleten v nastanek urtikarije (koprivnice), deloma pa tudi v nastanek atopijskga dermatitisa. Simptomi se pojavijo hitro, ponavadi v nekaj minutah do urah po stiku z alergenom. Celice imunskega sistema spoznajo alergen kot tujo snov in začnejo izdelovati protitelesa. Ta proces imenujemo senzibilizacija. Protitelesa se pritrdijo na posebne celice v koži in sluznicah (mastocite), kjer čakajo, da bo alergen ponovno vdrl v telo. Ob ponovnem stiku bolnika z istim alergenom se iz mastocitov sproščajo snovi (najpomembnejša med njimi je histamin), ki povzročijo simptome in znake alergije.

 

 

ekcem lekarna
Slika: ekcem na otroški roki


Alergeni, ki povzročajo zgodnji tip preobčutljivosti so:
• pršica v hišnem prahu,
• pelodi trav, zeli in dreves (npr. breza, leska, oljka, pelin),
• nekatere vrste hrane (npr.kravje mleko, jajca, ribe, raki, školjke, žitarice, soja, arašidi, orehi, lešniki, jagode),
• strupi žuželk (predvsem čebele in ose),
• zdravila (npr. antibiotiki, aspirin, analgetiki) in
• plesni.
Vzrok preobčutljivosti po zgodnjem tipu najpogosteje ugotavljamo s kožnimi vbodnimi testi, ki so hitri, enostavni in za bolnika varni. Kapljice testnih snovi nanesemo na notranjo stran podlahti in jih s pomočjo majhne lancete vtisnemo v kožo. Pri pozitivnem testu se v nekaj minutah pojavi reakcija na koži (majhna urtika, rdečina in srbenje). Kožnih vbodnih testov ne izvajamo med nosečnostjo, med poslabšanjem alergijske bolezni, zdravljenjem z antihistaminiki, pa tudi kadar je na testnem predelu (na podlahteh) prisotno obsežno vnetje in kadar je bil testni predel pred kratkim zdravljen s kortikosteroidnimi kremami.  

 

 

 


Pozni tip preobčutljivosti


Pri poznem tipu preočutljivosti se simptomi pojavijo z zakasnitvijo 48 do 72 ur po stiku z alergenom. Ta mehanizem je odgovoren za nastanek alergijskega kontaktnega dermatitisa, nekaterih vrst preobčutljivosti za zdravila, delno tudi za atopijski dermatitis. Alergeni vstopajo v telo skozi kožo. Imenujemo jih tudi kontaktni alergeni. Alergeni ne izzovejo nastajanja protiteles, ampak preobčutljivost posebnih celic v koži, tako da se ob vsakem ponovnem stiku z istim alergenom na koži razvije ekcem. Najpogostejši kontaktni alergeni so nikelj, krom (v kovinskih izdelkih, cementu in usnju), dišave, konzervansi ali druge sestavine kozmetičnih izdelkov, sestavine gume, barvila in številni drugi. Z epikutanimi testi ugotavljamo vzročni alergen pri poznem tipu preobčutljivosti. Testne snovi na posebnih obližih nanesemo na hrbet. Obliži ostanejo na koži dva dni. Tretji dan obliže odlepimo in ocenimo reakcijo, vendar odločilno vrednotenje testov poteka šele četrti dan. V primeru pozitivne reakcije se na koži pojavi rdeči na, srbenje, bunčice in/ali mehurčki. Teste izvedemo s standardno serijo alergenskih pripravkov, poleg tega pa včasih dodatno testiramo tudi z alergeni, za katere sumimo, da je bolnik nanje preobčutljiv (mila, kreme, deodoranti, barve za lase…).  

Borut Žgavec, dr. med. spec. dermatolog

 

Priporočeni izdelki:
Uriage Bariederm balzam za ustnice, 15 mL
Balzam za ustnice, ki umirja, obnavlja in ščiti ustnice pred agresivnimi zunanjimi vplivi. ...
Uriage Bariederm zaščitna krema za obraz in telo
Za zaščito kože pri akutnem iritativnem dermatitisu, kroničnem iritativnem dermatitisu...
Povezani članki:

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

Zadnje novice

Aktualno Najbolj brano Najbolj komentirano

Tek dojemajmo kot krepilno vajo, vmesna hoja je zelo dobrodošel počitek. Prve tri mesece navajanja na tek ne tecite več kot dvakrat na teden.

Diagnoza rak je nedvomno ena najhujših, s katero se mora spoprijeti vedno več ljudi, tudi v Sloveniji. Čeprav posledica odkritja raka že dolgo ne pomeni več zagotovo smrti, pa podatki Eurostata, da je v letu 2015 v Evropski uniji zaradi raka največ ljudi umrlo prav v Sloveniji, niso spodbudni. Kaj lahko naredimo, da se raku izognemo?

Menopavza je normalen, neizogiben proces staranja in ne bolezen. Ponavadi se zgodi nekje med 45. in 55. letom. Kljub temu, se o menopavzi zelo malo govori in ostaja tabu tema. Ženske se je skoraj bojimo, saj označuje konec mladosti in plodnega obdobja. Pa je res tako?

Ste se vse poletje skrivali v dolgih hlačah in širokih majicah, ker vam kljub trudu ni uspelo shujšati niti kilograma? Potem po vsej verjetnosti potrebujete hitri tečaj uspešnega hujšanja. Spoznajte pet razlogov, zaradi katerih so vaše diete neuspešne, in do pomladi dosezite cilj, ki se vam je še pred minuto morda zdel nedosegljiv. Čas je, da se poslovite od odvečnih kilogramov.

Človeško telo je, razen na ustnicah, dlaneh in podplatih ter na določenih sramnih predelih, prekrito z dlakami. Poraščenost z močnimi dlakami (terminalnimi) je na nekaterih predelih telesa (obrvi, trepalnice, lasišče, pazduhe, genitalije) po puberteti enaka obema spoloma in vsem prebivalcem naše Zemlje.

V življenju moteče tvorbe na koži opazi skoraj vsakdo. Pred odstranitvijo je ključen natančen pregled kožnih sprememb pri dermatologu, ki bo z dermatoskopom postavil diagnozo in šele nato pacientu predstavil primerne možnosti odstranitve. Med slednjimi je prav radiofrekvenčna (RF) ablacija tista, ki jo zelo pogosto uporabljamo, saj daje zelo dobre rezultate.

Novosti

Prijava na e-novice

Bodite obveščeni o novostih in prejemajte obvestila...
Seznanjen sem z Izjavo o varstvu osebnih podatkov.

Napovedujemo